Ob obisku enega najvidnejših in najvplivnejših filozofov športa prof. Michaela McNameeja v Ljubljani vas vabimo, da se udeležite njegovega predavanja

Duh športa in medikalizacija anti-dopinga: empirična in normativna etika.

Predavanje bo v torek, 14. maja 2013 ob 13. uri v predavalnici 325 (3. nadstropje) na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva 2.

Preberete si lahko tudi njegov napovedni povzetek predavanja s kratko predstavitvijo.

Prof. Michael McNamee, Swansea University

O vlogi anti-dopinškega nadzora je bilo na znanstvenih srečanjih in med oblikovalci športne politike precej razprav. Če se preprosto izrazim, obstaja možnost razkola glede tega, kaj je pri spopadu z dopingom poglavitno: je to najprej in predvsem povezano s športom samim, ali je treba anti-dopinđki nadzor razumeti bolj splošno kot nekaj, kar zadeva javno zdravje? Seveda je jasno, da se ta dva vidika ne izključujeta na način, tako da ne gre enostavno za primer spora o izbiri edino zveličavnega pristopa. Športne aktivnosti so konec koncev družbene prakse, pri katerih sodelujejo milijoni ljudi. Karkoli se dogaja pri tem in se tiče zdravja udeleženk in udeležencev, mora biti tudi tema javnega zdravja, ne glede na razlikovanja o pomenu same tematike.

Ne glede na to pa je posebej problematičen vidik zdajšnje proti-dopinške politike mesto t.im. »družabnih drog«, »rekreacijskih drog« ali »zlorabljanih substanc« na listi prepovedanih metod in substanc, ki sodijo k »dopingu«, kot ga določa globalno etlo, pristojno za anti-dopinško politiko: svetovna proti-dopinška agencija (WADA).

V tem predavanju sem bom osredotočil na vprašanje, ali in kako je uvrstitev kanabinoidov (skupina drog, značilnih za kanabis oz. marihuano) na Listo prepovedanih substanc upravičena. Številni strokovnjaki, znanstveniki in kljčni akterji proti-dopinške politike – v zaupnih pogovorih – dokazujejo, da je ne bi smeli uvrstiti. Dokazujejo, da so kanabinoidi na listi zgolj kot posledica zunanjega in nedobrodošlega vmešavanja vlad v šport, ne pa zaradi kakršnekoli smiselne proti-dopinške politike. Pravzaprav mislijo, da gre za paternalistično vmešavanje politike in za »moralno policijo«, postavljeno nad športno populacijo z visoko vidnostjo. Še več, dokazujejo tudi, da je kriterij, ki omogoča uvrstitev kanabinoidov na listo prepovedanih substanc (gre za »duh športa«), konceptualno nenatančen in bi se ga morali znebiti. S temi argumenti zavračajo uvrstitev kanabinoidov na listo. Skratka, videti je, da dokazujejo, da uporabe kanabinoidov ne bi smeli imeti za »doping«.

Dokazoval bom nasprotno – da morajo kanabinoidi ostati na listi prepovedanih substanc; da uporaba kanabinoidov lahko velja za doping; in da je duh športa, četudi nenatančen, ubranljiv kriterij za razmejevanje »dopinga«. Da bi prišel do tega, bom kritično razpravljal o legitimnosti vključitve kanabinoidov v luči sodobne literature o »povečanju zmožnosti«, in predstavil razkritja najnovejšega empiričnega preiskovanja na področju proti-dopinške politike, opravljenega na vzorcu ključnih meddnarodnih dejavnikov anti-dopinške politike.

Michael McNamee, redni profesor na področju uporabne etike na Univerzi v Cardiffu (Wales) je eden najvidnejših filozofov športa, posebej na področju etike športa, medicinske etike in proti-dopinških zapletov. Objavil je 11 knjig in veliko število vidnih znanstvenih razprav. Bil je soustanovitelj in predsednik Britanskega združenja za filozofijo športa, ki je vključilo v svoje vrste številne filozofe športa z evropske celine in gojilo pluralizem filozofskih pristopov. Iz te njegove pobude je nastala tudi Evropska zveza za filozofijo športa. Ustanovil je mednarodno revijo Sport, Ethics and Philosophy (Routledge), ki je v nekaj letih postala osrednja revija na tem znanstvenem področju. Njegova bibliografija in strokovna biografija je na http://www.mendeley.com/profiles/michael-mcnamee/, v zadnjih letih pa je osmislil in uredil številne tematske zbornike pri založbi Routledge:

2013, z WJ Morganom (ur.). Handbook of the Philosophy of Sport. Abingdon: Routledge.

2012, z B.M.J. Houlihanom (ur.). Anti-Doping Governance, Research, Policy. Abingdon: Rourtledge.

2011, z S.J. Parryjem (ur.). Olympic Ethics and Philosophy. Abingdon: Routledge.

2011, z V. Møllerjem (ur.). Doping and Anti-Doping Policy: Legal, Ethical and Policy Perspectives. London: Routledge.

2012, kot urednik. Sport Ethics: a Reader. London: Routledge.

Njegova najbolj znana avtorska knjiga je Morality Play: Sports, Virtues and Vices.