datum: 02.06.2010

kategorija: obvestila za študente

Split, 20.5.-22.5.2010

Po dobrem mesecu treningov dvakrat tedensko je prišel končno čas za odhod. Vsi natrenirani in ''napaljeni'' smo se rano v jutro zbrali pred Fakulteto za šport, eni malo bolj spočitii, drugi malo manj, in se podali na pot. Pot je bila dolga dobrih 6 ur, zato so imeli celo tisti z rahlim minusom spanja dovolj časa za še kako potrebni počitek in nabor novih moči za aktivnosti, ki so tekom dneva sledile. Prvi postanek, ko smo prišli v Split, je bil hostel, kjer smo odložili prtljago in v katerem smo nato naslednja dva dneva prebivali. Vsi polomljeni in zategnjeni od vožnje in hkrati srečni, da je le-ta že za nami smo se z nasmehom na obrazu in dobro voljo ter potrebno opremo v torbi odpravili proti Kineziološki fakulteti Split, kjer smo imeli trening. Fascinirani nad velikostjo telovadnice in dobro razporeditvijo orodij v njej in hkrati rahlo prestrašeni nad mizo za preskok in ''tapravim'' (kvadratnim) parterjem smo se lotili treninga. Proti koncu treninga je strah že pošel in skoki so bili že takšni kakršne smo natrenirali v Ljubljani in tudi vaja je bila že prilagojena na velikost in obliko parterja. Torej...trening je dobro uspel in odločili smo se od vadbe pregreta telesa ohladiti v morju in odpravili smo se marini naproti, kjer pa nas je presenetil močan veter in nas odvrnil od željenega, zato smo sklenili, da je kar najbolje poslušati naše želodčke, saj so se po celem dnevu že pošteno oglašali. Odpravili smo se v hostel, se uredili in odšli na večerjo v restavracijo ''Fife'' na rivo, kjer smo imeli naročeno večerjo. Ker pa morje brez sladoleda in piva ni morje, smo se odločili privoščiti si le-to. Nekateri prvo, nekateri drugo, spet tretji pa oboje, odvisno pač od okusa posameznika. Poleg tega pa smo se malce podružili še na prekrasni splitski rivi v središču mesta.in kakšno rekli ob šumenju morja v ozadju. Ker pa smo se zavedali, da nas jutri čaka tekma in s tem naporen dan, smo se zgodaj odpravili proti hostlu in v posteljo.

Zbudil nas je prečudovit sonček (no...pa tudi trkanje profesorja na vrata sobe), zato je bilo vstajanje veliko lažje, saj smo se zavedali, da je pred nami čudovit dan. V pričakovanju dobrih nastopov smo krenili tekmovalnemu prizorišču naproti. Najprej smo si privoščili kavico in pecivo, ki so nam ga pripravili organizatorji, kajti nenazadnje vsi vemo, da prazna vreča ne stoji pokonci.

Zajtrk pred tekmo

Polni energije smo se podali na ogrevanje in pripravam na tekmo. Ure treningov pod vodstvom naših profesorjev Ivana,

Maje in Barbare so se izplačale in izkazalo se je, da so nas dobro pripravili, kajti vsi smo tekmovali odlično. Eni nastopi so bili perfektni, spet drugi pa so imeli nekaj drobnih napak, vendar dovolj odlični, da smo s skupnimi močmi dosegli skupno drugo mesto tako pri fantih, kot pri dekletih.

DEKLETA

1. Zagreb
2. Ljubljana
3. Split                              
4. Sarajevo
5. Tuzla

FANTJE

1. Zagreb
2. Ljubljana
3. Split
4. Sarajevo
5. Tuzla

Posamično je bila v mnogoboju najboljša naša odlična telovadka in tudi bivša ''zaresna'' gimnastičarka Mia Rajčević. Naša najuspešnejša ''difovka'' je pobrala kar štiri odličja, kajti poleg zlata v skupnem seštevku (28.200) je osvojila tudi zlato medaljo na dvovišinksi bradlji (9.100) in parterju (9.400) ter bron na preskoku (9.700). Druga najboljša iz slovenskega tabora pri dekletih pa je bila Živa Lavrinc, ki je skupno dosegla 6. mesto (26.400) ter bronasto medaljo na gredi (8.800). Nato pa so z dobrimi ocenami k skupnemu drugemu mestu veliko pripsevale še Lana Nemanič, s skupnim 11. mestom (26.100), Tina Petkovšek na 15. mestu (25.600) in Ajda Žun na 16. mestu (25.600). Prav vse so odlično opravile svoje delo in dosegle skupno odlično 2.mesto.

Pri močnejšem spolu pa je bil naš najboljši gimnastičar Radovan Jokanović s 4. mestom in skpno oceno 27.400. Nato pa so se razporedili še Blaž Slanič na 5. mesto (27.100), Matej Ivanovski na 9. mesto (26.900), Egon Ivanjšek na 12. mesto (26.600) ter Kamenko Dujmović na 14. mesto in s skupno oceno 26.300. Na parterju je uspelo Blažu izvesti odlično vajo, za katero je prejel oceno 9.400 in s katero si je prislužil zlato medaljo na tem orodju. Medtem, ko je bil Blaž naš najboljši telovadec na parterju je bil Radovan z oceno 9.200 in 4. mestom najboljši ''difovc'' na bradlji ter Matej Ivanovski z oceno 9.700 in 4. mestom na preskoku. Najbolj pogumni so se pomerili na drogu in med njimi je bil tudi eden iz Slovenske ekipe, in sicer Egon Ivanjšek, ki si je z oceno 8.700 na tem zahtevnem orodju prislužil 2. mesto. Vsi so bili odlični, a vendarle je to tekovanje, zato ni presenetljivo, da je bilo prisotno malo treme, ki je kriva, da so se v določenih vajah pojavile drobne napake, vendar pa so prav vsi fantje opravili svoje delo odlično in skupno dosegli 2. mesto. Toda odlični nastopi so bili ne samo odraz naše natreniranosti, temveč tudi podpore našega profesorja in ''trenerja'' dr. Ivana Čuka, ki je poskrbel, da smo se v Splitu kar najbolje in domače počutili ter da nam ni nič manjkalo. Poleg tega pa nam je še kako prišla prav pomoč naše usmerjevalke Sare, ki je z nami trenirala in nas je tako že v Ljubljani dobro spoznala, zato je vedela kaj nam ustreza in kaj ne, kajti zadolžena je bila za pravilno postavitev orodja in pomoč, če bi jo potrebovali. Svoje delo je opravila fenomenalno, zato je del uspeha potrebno pripisati tudi njej. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti enega izmed zelo pomembnih članov naše ekipe, in sicer Kim, ki je bila naša fotografinja in snemalka, kajti brez nje ne bi bilo niti ''slikovne podpore'' tega članka, niti foto in video spominčkov na odtrgan vikend poln zabave, dobrih rezultatov, norčij, značilnih za študente Fakultete za Šport (kdo drug pa še izvaja akrobacije sredi rive v centru mesta in se kopa v morju, kljub neprimernim temperaturam, kajti po tekmi smo si namreč končno privoščili tako željeno kopanje, pa čeprav je imelo morje le 17 stopinj celzija in so nas domačini malce postrani gledali, češ...''opet ovi ludi Slovenci'') in drugih prigod...

Kajti spomini na Split bi najverjetneje veliko hitreje zbledeli in se oddaljili, kot bodo sicer.

Seveda... dobre rezultate smo zvečer tudi primerno proslavili in se nasledje jutro z lepimi spomini, malce utrujeni in nekateri nekoliko otožni, ker je tako hitro minilo, odpravili nazaj proti Ljubljani, kjer nas je čakalo ne preveč prijazno vreme, a toliko prijaznejše in predvsem domače ter poznano okolje.

In še za konec...