Ivan Čuk
Uvodnik
William A. Sands, Kelly Bret, Gregory Bogdanis, Leland Barker, Olivia Donti, Jeni R. Mcneal, Gabriella Penitente
PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI ODRIVOV NA VELIKI PROŽNI PONJAVI PRI PROSTIH SKOKIH IN SKOKIH S POMOČJO GUMIJASTIH VRVI
Miha Marinšek, Ivan Čuk
VPLIV NESKLADNE OBREMENITVE NOG PRI ODRIVU NA OBREMENITVE PRI DOSKOKU PRI SALTIH Z OBRATI
George Dallas, Stelliou Charis, Theodorou Apostolos, Costas Dallas
TESNOBA PRED TEKMOVANJEM PRI MLADIH TELOVADCIH
Elina Virkki, Teppo Kalaja
POVEZANOST MED TEHNIČNIM ZNANJEM, GIBALNIMI SPOSOBNOSTMI IN USPEŠNOSTJO NA TEKMOVANJU PRI FINSKIH ORODNIH TELOVADKAH
Lionela da Silva Corrêa, Evandro Jorge Souza Ribeiro Cabo Verde, Michele Viviene Carbinatto
DOBROBITI PODALJŠANJA UNIVERZITETNEGA PROGRAMA RITMIKE NA ŠTUDENTE TELESNE VZGOJE IN ŠPORTA PRVE STOPNJE
Christina Ioannidou, Fotini Venetsanou
DRUŽBENO TELESNA TESNOBA, MOTNJE HRANJENJA IN VEDENJA TER SPREJEMANJE PRITISKA ZA VITKIM TELESOM PRI RITMIKI IN TELOVADNIH PLESIH
Michele Viviene Carbinatto, Lorena Nabanete Reis Furtado
KOREGRAFSKO DELOVANJE PRI TELOVADBI ZA VSE
Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XVI
Ivan Čuk
Uvodnik
Dear friends,
Let me start with the latest news: at the World Championships in Stuttgart (GER), gymnasts from Turkey, Hong Kong, Ireland and the Philippines won medals for their countries for the first time ever. Simone Billes (USA) is now officially the most decorated gymnast at world championships. We saw some excellent gymnastics one year prior to the Olympic Games in Tokyo. Parkour was included in the games. October was really full of events. Additionally, there were two symposiums about gymnastics, one held in Freiburg (GER) and one in Osaka (JPN). In Slovenia, our Olympic champion Miroslav Cerar is celebrating his 80th birthday this year and as a gift, his club (established in 1863) set up an exhibition about his achievements in the Ljubljana City Hall.
In this issue, we have seven articles by authors from the USA, Greece, the United Kingdom, Slovenia, Finland and Brazil.
The first article is about trampolining. It is authored by an international group of researchers lead by William A. Sands (USA). The second article is from Slovene authors; they discus symmetries at take-offs and landings. The third article is from Greece and is about anxiety in young male gymnasts. The fourth article comes from Finland and looks at the relationship between test motor abilities, technical knowledge and competition results. The fifth article is from Brazil and examines the importance of rhythmics in university programmes. From Greece comes another article, about diet in rhythmics and aerobics. The last article is from Brazil and is about choreography in gymnastics for all.
Anton Gajdoš drafted another article related to the history of gymnastics, refreshing our awareness of Miroslav Cerar, an excellent Slovene (formerly Yugoslav) gymnast.
Just to remind you, if you quote the Journal, its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J.
I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.
William A. Sands, Kelly Bret, Gregory Bogdanis, Leland Barker, Olivia Donti, Jeni R. Mcneal, Gabriella Penitente
PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI ODRIVOV NA VELIKI PROŽNI PONJAVI PRI PROSTIH SKOKIH IN SKOKIH S POMOČJO GUMIJASTIH VRVI
Ponjave ostajajo najboljši pripomoček za vadbo veščin leta. Uporaba ponjav lahko povzroča izjemno težke poškodbe zaradi slabih doskokov. Protiukrep za preprečevanje poškodb, kot so blazine na ponjavi, je v veliki meri neučinkovit. Najbolj učinkovite metode so dejavni protiukrepi poškodb, kot so varovanje vadečega s prijem, metanje blazine na mesto doskoka in vadba na varnostnem pasu. Nedavno dodajanje več gumijastih vrvi na varnostni pas je privedlo do spremenjenega poučevanja in vadbe letov na ponjavi. Gumijaste vrvice so odpravile potrebo po vaditelju za upravljanje varnostnega pasu med učenjem. Namen študije je bil oceniti vpliv dodajanja gumijastih vrvic s tradicionalnim varnostnim pasom. Deset izkušenih akrobatov na ponjavi (5 moških in 5 žensk) iz ameriške državne vrste za akrobatskih smučarjev in deskarjev je opravilo 10 skokov. S triosnim merilnikom pospeška (200 Hz) je bilo izmerjenih 10 prostih skokov in 10 skokov na pasu z gumijastimi vrvmi. Dobljeni so bili časi stika s ponjavo, najvišji pospeški in povprečni pospeški. Rezultati so podprli našo hipotezo, da so skoki na pasu z gumijastimi vrvmi dosegli le 40% (povprečno) do 70% (največ) pospeševanja (vsi ρ <0,001 in ƞ2delni > 0,092). Čas stika s ponjavo je bil pri skokih s pasom in gumijastimi vrvmi 65% nižji (ρ <0,001). Varnostni pas z gumijastimi vrvmi je dober pripomoček za zmanjšanje težav pri doskoku.
Ključne besede: varni skoki, podatki biomehanike, čas, najvišje vrednosti.
Miha Marinšek, Ivan Čuk
VPLIV NESKLADNE OBREMENITVE NOG PRI ODRIVU NA OBREMENITVE PRI DOSKOKU PRI SALTIH Z OBRATI
Namen študije je bil ugotoviti, ali neskladnost obremenitve nog pri odrivu vpliva na neskladnost pri doskoku pri saltih z obrati. Enajst telovadcev je izvedlo salto naprej in nazaj ter le-ta z 1/2, 1/1 in 3/2 obratom. Vodilna noga za vsakega je bila določena glede na smer obrata. Sile na podlago na vsaki nogo so bile izmerjene s vložki Parotec. Kot odvisne spremenljivke so bile uporabljene spremenljivke absolutnih in relativnih razlik med levo in desno stranjo. Za določitev glavnih učinkov med odrivom in doskokom smo uporabili tristransko ANOVA in vrsto enosmernih ANOVA. Za ugotavljanje razlik med vodilno in nevodilno nogo smo uporabili vrsto parnih t-testov s Bonferronijevimi popravki. Največje sile na podlago so pokazale, da je bila vodilna noga pri odrivu bolj obremenjena kot nevodilna. Ni bilo statistično pomembnih razlik v največji sili na podlago med nogami pri doskoku. Vendar pa so bile največje razlike med silami na podlago pri saltu z 3/2 obratom višje v primerjavi z drugimi skoki. Ni bilo nobenih dokazov, ki bi potrjevali, da neskladnost ob odrivu vpliva na neskladnost pri doskoku.
Ključne besede: akrobatika, skoki, sile na podlago, obrati.
George Dallas, Stelliou Charis, Theodorou Apostolos, Costas Dallas
TESNOBA PRED TEKMOVANJEM PRI MLADIH TELOVADCIH
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vplivata tesnobo pred tekmovanjem in samozavest telovadcev na uspeh na državnem tekmovanju. Skupaj 84 telovadcev, starih 9 - 11 let, je eno uro pred tekmovanjem odgovorilo na vprašalnik Predtekmovalna tesnoba 2. Telovadci so se glede na skupni rezultat, ki so ga prejeli v tekmovanju po mnogoboju, razdelili na uspešne in neuspešne ter na tri kategorije: razumska tesnoba, telesna tesnoba in samozavest. Rezultati so pokazali, da je med uspešnimi in neuspešnimi telovadci značilna razlika v samozavesti. Vendar pa pri teh telovadcih ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik v razumski ali telesni tesnobi. Pearsonov koeficient povezanosti je pokazal statistično pomembno povezavo med razumsko in telesno tesnobo. Regresijska analiza ni uspela razkriti nobenega pomembnega napovedovalca uspešnosti teh mladih telovadcev. Ugotovitve študije poudarjajo pomen preverjanja tesnobe pred tekmovanjem in samozavesti pri telovadcih, predvsem pa naj razvijajo strategije za izboljšanje samozavesti, da se športniki bolje pripravijo na prihodnja tekmovanja.
Ključne besede: tesnoba, samozavest, predstava, telovadba.
Elina Virkki, Teppo Kalaja
POVEZANOST MED TEHNIČNIM ZNANJEM, GIBALNIMI SPOSOBNOSTMI IN USPEŠNOSTJO NA TEKMOVANJU PRI FINSKIH ORODNIH TELOVADKAH
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je zmožnost mladih nadarjenih telovadk, ki bi se lahko pridružile vadbi državne članske vrste na Finskem. Študija je preučila razmerje med telovadkami (N = 215, starost 10–13), ko so bile merjene v letih (2006–2010) in uspehom na tekmovanjih do konca leta 2016. Rezultati tekmovanja so bili primerjani tudi med telovadkami, ki so sodelovale pri meritvah in naključno število (N = 180) telovadk, ki niso. Večina (92%) najboljših telovadk na tekmovanjih je sodelovala na meritvah v mlajši dobi. 39% najboljših na tekmovanjih je bilo med najboljšimi 10 na meritvah v mlajši dobi. Rezultati preskusov tehničnih znanj so pokazali pomembno povezavo s povprečnimi tekmovalnimi rezultati v vseh starostnih skupinah in s povprečno stopnjo tekmovanja pri 10–12-letnicah. Rezultati preskusov v gibljivosti niso bili povezani s kasnejšim uspehom. Rezultati preskusov v moči so pokazali pomembno povezavo s tekmovalnimi rezultati in ravnjo tekmovanja pri desetletnicah. Rezultati preskusov moči so pri 12–13-letnicah povezani z ravnijo tekmovanja. Sodelovanje pri meritvah v mladosti je pozitivno povezano s prihodnjim tekmovalnim uspehom. Vendar pa povezanosti ni mogoče obravnavati nedvoumno. Rezultati meritev moči se lahko štejejo za pomemben del za 10-11 letnice, ki napovedujejo, da bodo tekmovalno uspešne.
Ključne besede: prepoznavanje nadarjenih, meritve, tekmovalni uspeh.
Lionela da Silva Corrêa, Evandro Jorge Souza Ribeiro Cabo Verde, Michele Viviene Carbinatto
DOBROBITI PODALJŠANJA UNIVERZITETNEGA PROGRAMA RITMIKE NA ŠTUDENTE TELESNE VZGOJE IN ŠPORTA PRVE STOPNJE
Razširitev univerz je temeljna dejavnost visokega šolstva, ki se pridružuje izobraževalnim, kulturnim in znanstvenim procesom, ki razvijajo in hranijo izobraževanje in raziskave. Namen je prenos znanja s pomočjo njegovih programov in dogodkov; univerzitetno delo lahko poteka na različnih področjih, kot so športne in telesne dejavnosti. Namen raziskave je bil razčleniti izkušnje študentov dodiplomskega študija, ki sodelujejo v univerzitetnem predmetu ritmike (R), ki je bil zasnovan za izboljšanje njihovega poklicnega razvoja. Polstrukturirani pogovori so bili opravljeni z dvanajstimi študenti, ki so bili del dodiplomskega programa telesne vzgoje in / ali so diplomirali pri telesni vzgoji. pogovori so bili opravljeni skladno etičnimi pogoji raziskovalnih ciljev, da bi odgovorili na vprašanja študentov in zagotovili njihovo zasebnost. Za razčlenitev podatkov sta bila uporabljena tehnika izvedbe in razčlenitev vadbenih enot. Iz pridobljenih podatkov smo preverili osem kategorij, ki so sprožile razprave o predmetu Ritmike. Štirje najbolj citirani so bili: a) izkušnja je bila pozitivna; b) so se učili skozi vadbo; c) čutili so, kako je biti učitelj; d) imeli so neposreden stik z začetniki. Večina sodelujočih študentov dodiplomskega študija se je strinjala, da jim razširitev predmetnika omogoča, da razmišljajo o R in drugih telovadnih disciplinah kot morebitnem bodočem poklicu, mentorski proces pa kot pomemben način razvoja izobraževanja učiteljev in / ali učiteljev telesne vzgoje za ukvarjanje s telovadbo.
Ključne besede: ritmika, telesna vzgoja in šport, izobraževanje vaditeljev, izobraževanje učiteljev telesne vzgoje (PETE).
Christina Ioannidou, Fotini Venetsanou
DRUŽBENO TELESNA TESNOBA, MOTNJE HRANJENJA IN VEDENJA TER SPREJEMANJE PRITISKA ZA VITKIM TELESOM PRI RITMIKI IN TELOVADNIH PLESIH
V tej raziskavi se je so preučevala družbeno telesna tesnoba (SPA), motnje hranjenja in vedenja (DEAB) in pritisk na vitko telo s strani "pomembnih drugih" (vaditelja, staršev, vrstnikov, strokovnjakov) pri 41 tekmovalkah ritmiki (RG) in 49 tekmovalkah telovadnih plesov (AG). Poleg tega se je preučil in nadziral zmošnost vpliva na razmerje telesne mase BMI. Rezultati so pokazali, da je bilo razmerje telesne mase povezano z SPA, v prehodnem obdobju in zaznanimi pritiski, zato je bil učinek na BMI nadzorovan. Med SPA in DEAB ni bilo bistvenih razlik med RG in AG, medtem ko so imele tekmovalke AG višji starševski pritisk na vitko telo kot tekmovalke RG. Ko so se podatki o RG in AG združili, je bil razkrit visok odstotek (40%) tekmovalk, ki so imele DEAB. Tekmovalke z DEAB so imele občutno višji SPA in zaznaven pritisk na vitko telo kot tiste z običajnimi prehranjevalnimi navadami in vedenjem. Ti rezultati poudarjajo potrebo po ukrepih, ki vključujejo „pomembne druge“ in katerih cilj je preprečevanje DEAB pri tekmovalkah.
Ključne besede: motnje prehranjevanja, športnice, "pomembni drugi", zdravje.
Michele Viviene Carbinatto, Lorena Nabanete Reis Furtado
KOREGRAFSKO DELOVANJE PRI TELOVADBI ZA VSE
Da bi presegli idejo o stvarnosti telesa in njegovih gibanj v športu ter na vadbi in / ali tečajih, ki temeljijo na tehniki, predlagamo nekaj razmišljanj o vadbi, ki je napolnjena z umetniškimi in lepotnimi vidiki, zlasti zato, ker je eden od njenih končnih ciljev koreografska predstava: Telovadba za vse (GfA). FIG (Mednarodna telovadna zveza), ki uradno vodi Telovadbo za vse, zahteva da sestava GfA vključuje skupinske nastope na festivalih, ne glede na to, ali so tekmovalni ali ne. Z vzpostavljanjem vzporednic med nalogami GfA in ustvarjalnim, sodelovalnim koreografskim procesom v umetnosti (ples in gledališče) in podprtimi obdobji ustvarjalnosti, ki jih je predlagal Kneller (1973), opisujemo potovanja dveh skupin GfA, ki sta se razvila v središču, ki je usmerjen v prakso, in ne koreografije, osredotočene na vaditelja. Bolj kot učenje / početje ali celo učenje / pomnjenje kodiranih standardnih zaporedij je bistveno, da raziščemo možnosti dialoga med posameznikom in različnimi prvinami, ki ga obkrožajo. Na nek način je egocentrizem vaditelja na novo opredeljen in mu je odvzeta vloga koreografa. Koreografijo je treba obravnavati kot skico, saj tisto, kar razkrije, navdihuje nenehne spremembe. Vplivalo bo na to, kaj si bodo gledalci omislili, kako lahko navdihuje druge umetnike in kako se bodo udeleženci počutili izpolnjene. Zato je neskončnih priložnosti. Oblikovanje gibanja in povezovanje dejanj postopoma razkrivata predlagano temo in sprožata tehniko in lepoto: to je glavni izziv koreografskega procesa.
Ključne besede: telovadba za vse; sodelovalni koreografski postopek; ustvarjalni proces.
Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XVI